Sodba ESČP v zadevi Mladina d.d. proti Republiki Sloveniji

Kršitev je nastala v postopku, ki ga je zoper pritožnico sprožil poslanec Državnega zbora RS in član izvršnega odbora SDS, B. G., zaradi objave v tedniku Mladina (4. 11. 2011) v satirični rubriki »Mladinamit«. Objavljena je bila fotografija B. G. z družino ob fotografiji Josepha Goebbelsa z družino, z naslovom »Ni vsak dr. G že dr. Goebbels« in kratkim komentarjem, ki se je nanašal na razpravo na Facebooku. Ista izdaja je vsebovala tudi članek urednika, ki je primerjal politične metode SDS z metodami nacistične stranke.

Domača sodišča so presodila, da je objava resno vplivala na ugled družine B. G., zato je morala pritožnica objaviti sodbo in opravičilo ter plačati B. G. odškodnino. Zaradi iste objave je pritožnica plačala odškodnino tudi njegovi soprogi (po poravnavi) in otrokom.

ESČP je presodilo, da je objava v satirični rubriki tednika Mladina, v kateri je bila fotografija politika B. G. z družino postavljena ob fotografijo Josepha Goebbelsa, prispevala k razpravi o zadevi javnega interesa, saj se je nanašala na politične metode in meje dopustne kritike. Primerjava je predstavljala vrednostno sodbo z dejansko podlago, ker je B. G. sam izpostavil svojo družino v političnem kontekstu. Objava je bila umeščena v satirično rubriko z omejenim dosegom, povprečni bralec pa bi razumel njen satirični namen, ki legitimno vključuje pretiravanje in provokacijo. Zaradi omejenega dosega objave njen vpliv na ugled B. G. ni bil bistven, domača sodišča pa niso dokazala konkretnih negativnih posledic; tudi če je B. G. utrpel določen padec ugleda, ni bilo dokazano, da bi bil ta tako resen, da bi prevladal nad javnim interesom po prejemu informacij. Primerjava z nacizmom je bila uporabljena kot kritika političnih metod, ne kot nepovezana žalitev. ESČP je ugotovilo, da domača sodišča niso upoštevala širšega konteksta, vključno s predhodno javno razpravo in satiričnim značajem objave, ter niso izkazala nujne družbene potrebe za omejitev svobode izražanja. Zato je poseg ocenilo kot nepotreben v demokratični družbi in ugotovilo kršitev 10. člena EKČP.

V postopku pred ESČP je pritožnica zahtevala pravično zadoščenje za premoženjsko in nepremoženjsko škodo ter povrnitev stroškov postopkov pred domačimi sodišči in ESČP. Sodišče je presodilo, da ugotovitev kršitve sama po sebi predstavlja zadostno zadoščenje glede nepremoženjske škode. Republiki Sloveniji pa je naložilo, da pritožnici povrne premoženjsko škodo v višini 5.253,85 EUR z zakonskimi obrestmi ter stroške postopkov v višini 10.000 EUR.