Pristojnosti in naloge
Državno odvetništvo je državni organ, ki zastopa Republiko Slovenijo in druge subjekte pred sodišči in upravnimi organi. Republiko Slovenijo zastopa tudi pred tujimi, mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice in sodišča Evropske unije. Opravlja tudi naloge pravnega svetovanja in mirnega reševanja sporov v predhodnih postopkih ter druge naloge, določene s posebnimi zakoni.
Državno odvetništvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu v Ljubljani in osmih zunanjih oddelkih, in sicer v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.
Pristojnosti
Če bi Državno odvetništvo moralo izvrševati svoje zakonsko določene pristojnosti v določeni zadevi za subjekte, katerih koristi in interesi si nasprotujejo, opravlja strokovne naloge za Republiko Slovenijo.
- pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji
Državno odvetništvo pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa državo in državne organe po samem zakonu (ex lege). V postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da jih je pristojna pobirati Finančna uprava Republike Slovenije, Državno odvetništvo zastopa tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen če se temu odpovesta. Javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska družba, ki je v celoti v lasti države, lahko predlagajo, naj jih v posameznem postopku pred sodišči v Republiki Sloveniji, ki je zanje in za Republiko Slovenijo izjemnega pomena, zastopa Državno odvetništvo. Državno odvetništvo lahko zastopanje navedenih subjektov odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika.
Državno odvetništvo pred upravnimi organi v Republiki Sloveniji zastopa subjekte na podlagi pooblastila za zastopanje. Državno odvetništvo mora sprejeti pooblastilo za zastopanje države in državnih organov, sprejem pooblastila za zastopanje javne agencije, javnega sklada, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, samoupravne lokalne skupnosti, javnega podjetja ali gospodarske družbe, ki je v celoti v lasti države, pred upravnimi organi pa lahko odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika.
Državno odvetništvo zastopanim subjektom redno in na njihovo zahtevo poroča o zadevah, v katerih jih zastopa:
- pred tujimi sodišči, tujimi arbitražami, mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami
Državno odvetništvo zastopa Republiko Slovenijo pred tujimi sodišči, tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami. V skladu z usmeritvami državnega odvetnika ali druge osebe, ki zastopa Republiko Slovenijo v posamezni zadevi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, pa državo sozastopa tudi pravni svetovalec na stalnem predstavništvu Republike Slovenije, akreditiranem pri Svetu Evrope, ki ga na predlog ministra za pravosodje s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zunanje zadeve, imenuje Vlada Republike Slovenije.
Državno odvetništvo državi in državnim organom svetuje v premoženjskopravnih zadevah.
Na zahtevo državnega organa Državno odvetništvo oblikuje pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov Republike Slovenije, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v Republiki Sloveniji ter prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž. Oblikovanja takšnega pravnega mnenja Državno odvetništvo ne more zavrniti.
Prav tako pa oblikovanje posameznega pravnega mnenja, povezanega z varstvom njenih premoženjskih in drugih pravic in interesov, lahko predlaga javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska družba, ki je v celoti v lasti države, vendar pa le v primeru, če gre za zadevo, ki ima neposredne posledice za javna sredstva. Državno odvetništvo lahko z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika oblikovanje takšnega pravnega mnenja odkloni, pri čemer pa lahko predlagatelj v pomembnejših zadevah zahteva, naj o obveznosti oblikovanja mnenja Državnega odvetništva odloči Vlada Republike Slovenije.
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka sporno razmerje reši na miren način. Predhodni postopek je namreč pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
Če v predhodnem postopku ne pride do sklenitve sporazuma o mirni rešitvi spora, in tisti, ki je nameraval začeti pravdni ali drug postopek, sodišču ne predloži potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, sodišče tožbo s sklepom zavrže.
Stranki predhodnega postopka sta tako država ali državni organ ter oseba, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu.
Predhodni postopek se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog za poskus mirne rešitve spora.
Vsi podatki, ki izvirajo iz predhodnega postopka, so zaupne narave, razen če so se stranke sporazumele drugače.
Predhodni postopek se konča z dnem sklenitve sporazuma o mirni rešitvi spora oziroma najkasneje v treh mesecih, če do sklenitve sporazuma ne pride.
V prehodnem postopku vsaka stranka postopka nosi svoje stroške.
Predhodnega postopka mirne rešitve spora ni mogoče predlagati v upravnih postopkih in upravnih sporih, postopkih motenja posesti, postopkih izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, postopkih uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, postopkih uveljavljanja socialnovarstvenih pravic in nepravdnih postopkih.
Če državno odvetništvo in subjekt, ki ga državno odvetništvo zastopa, ne dosežeta soglasja o sklenitvi sporazuma v predhodnem postopku, lahko državni odvetnik ali zastopani subjekt zahtevata mnenje Sveta vlade za poravnave.
Državnemu odvetništvu je v upravnih sporih zaupana vloga zastopnika javnega interesa. Ta je dvojna: če v državnem odvetništvu ocenimo obstoj kršitve zakona v škodo javnega interesa v konkretnem primeru, lahko vložimo tožbo zoper upravni akt, na katerega se obstoj zatrjevanje kršitve nanaša; lahko pa nam vlada odredi, da v posamezni zadevi vložimo tožbo, če vlada oceni, da je to potrebno zaradi zaščite javnega interesa.
Rok za vložitev tožbe po vročitvi upravnega akta je 30 dni. Ker zakonske opredelitve javnega interesa ni, mora državno odvetništvo vsebinsko napolniti pojem javnega interesa (varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti, premoženja večje vrednosti, naravnega in življenjskega okolja, kulturne dediščine in podobno) in postaviti jasno mejo med varovanjem zasebnih interesov posameznikov in varovanjem javnega interesa.
Sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin vsakokratnega primera tako opredeljuje, kaj je javni interes in tehta obe konkurenčni pravici: varovanje pravne koristi oziroma pravice posameznika in varovanje javnega interesa, za kar skrbi državno odvetništvo.