Sodba ESČP v zadevi Landika proti Sloveniji
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 3. marca 2026 izdalo sodbo v zadevi Kata Landika in drugi proti Sloveniji. Pritožbena zadeva se nanaša na varčevalce, katerih »stare« devizne vloge so bile prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH.
Pravni prednik pritožnikov je imel staro devizno vlogo v Ljubljanski banki d.d. Glavni podružnici Sarajevo. Na podlagi Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), ki ga je Republika Slovenija (RS) sprejela za izvršitev sodbe ESČP v zadevi Ališić, je pri Skladu RS za nasledstvo vložil zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge. Sklad je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da gre za varčevanje, ki je bilo v Federaciji BiH preneseno na privatizacijski račun in posledično izključeno iz sheme po ZNISESČP.
Iz sheme po ZNISESČP so namreč izvzete stare devizne vloge, ki so bile na podlagi predpisov Hrvaške in BiH prenesene na drugo pravno osebo ali na posebne račune za namene posebne uporabe. Te vloge so med drugim tudi stare devizne vloge, ki so bile v skladu s predpisi BiH prenesene na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije (t. i. prenesene devizne vloge v BiH).
Pravni prednik pritožnikov in pritožniki so odločitev Sklada RS za nasledstvo izpodbijali pred slovenskimi sodišči, vključno z ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče RS je odločilo, da sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji (zadeva Ališić) ne obravnava takega primera, saj pritožniki v zadevi Ališić starih deviznih vlog niso prenesli na privatizacijske račune, in da je dolžniško-upniško razmerje med varčevalcem in banko prenehalo na podlagi ukrepov Federacije BiH in ne ukrepov Ljubljanske banke ali Slovenije. Po predpisih Federacije BiH je s prenosom na privatizacijski račun prenehala obveznost banke za izplačilo stare devizne vloge, varčevalec pa je pridobil terjatev do Federacije BiH, ki jo je bilo nato mogoče porabiti v postopku privatizacije v Federaciji BiH.
Sklicujoč se na sodbo ESČP v zadevi Ališić so se pritožniki pritožili na ESČP, da niso mogli pridobiti poplačila stare devizne vloge, in so zatrjevali kršitev pravice do varstva premoženja iz 1. člena 1. Protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic.
Senat sedmih sodnikov ESČP je soglasno odločil, da Slovenija ni kršila pravice pritožnikov do mirnega uživanja premoženja. ESČP je v celoti pritrdilo argumentom Slovenije. Ugotovilo je, da kljub podobnosti zadeve Landika z zadevo Ališić v slednji »stare« devizne vloge pritožnikov niso bile prenesene na privatizacijski račun v Federaciji BiH, zaradi česar ESČP v zadevi Ališić ni presojalo posledic takšnih prenosov na odgovornost Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in posledično Slovenije.Nadalje je ESČP ugotovilo, da Slovenija ni odgovorna za poplačilo »starih« deviznih vlog, ki so bile prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH, saj so bile terjatve prenesene v skladu z zakonodajo BiH in brez sodelovanja Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. Slovenija tudi ni odgovorna za delovanje in pomanjkljivosti privatizacijskega sistema v BiH. ESČP je v sodbi opozorilo, da so bila ta vprašanja temeljito obravnavana v slovenskih postopkih, v katerih so sodelovali pravni prednik pritožnikov in sami pritožniki, in da so bile odločitve slovenskih organov ustrezno utemeljene.
ESČP je presojalo tudi odgovornost Slovenije za neizplačilo »stare« devizne vloge pravnega prednika pritožnikov v obdobju med junijem 1994, ko je Slovenija ratificirala Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, in aprilom 1998, ko je prišlo do prenosa terjatev pravnega prednika pritožnikov na privatizacijski račun v Federaciji BiH. ESČP je ugotovilo, da je v tem obdobju odgovornost za takšne prihranke izrecno prevzela Ljubljanska banka d.d. Sarajevo, ki je bila banka BiH. Njen prevzem odgovornosti za »stare« devizne vloge je bil izbrisan iz sodnega registra šele leta 2004, ko so bile terjatve pritožnikov že prenesene na privatizacijski račun v Federaciji BiH.
Sodba ESČP bo postala dokončna v skladu s pogoji iz 43. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.
