Predstavitev letnega poročila ESČP

S tradicionalno novinarsko konferenco predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) Roberta Spana, ki je letos zaradi zdravstvenih razmer potekala ob navzočnosti omejenega števila novinarjev ter z neposrednim prenosom prek spleta, se je danes simbolično začelo novo sodno leto.

Ob tej priložnosti je predsednik Spano podal pregled sodne dejavnosti v minulem letu. Izpostavil je, da je ESČP tudi v specifičnih razmerah zaradi pandemije izpolnjevalo svojo ključno vlogo varuha temeljnih načel iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Konvencija): demokracije, vladavine prava in človekovih pravic. Ob potrebnih prilagoditvah dela je nemoteno nadaljevalo z obravnavo vloženih pritožb, odločanjem o začasnih odredbah po 39. členu Poslovnika, z izvajanjem ustnih obravnav na daljavo ter odločanjem o sprejemljivosti in utemeljenosti pritožb. Ob koncu leta 2020 je na obravnavo čakalo 62.000 pritožb, od katerih jih je kar 70 odstotkov vloženih proti štirim državam članicam Sveta Evrope: Ruski federaciji, Turčiji, Ukrajini in Romuniji. Predsednik Spano je posebej izpostavil, da se je za 22 odstotkov povečalo število pritožb, o katerih je odločal veliki senat ali senat sedmih sodnikov, kar kaže na kompleksnost vprašanj, ki jih pritožniki naslavljajo na ESČP.

Iz letnega poročila za leto 2020 izhaja, da je na ESČP vloženih 69 pritožb proti Sloveniji, o katerih še ni odločilo. Lani je ESČP izdalo tri sodbe, s katerimi je odločilo o štirih pritožbah. V dveh zadevah je ugotovilo kršitev najmanj ene pravice po Konvenciji, v zadevi Hudorovič in drugi ter Novak in drugi proti Sloveniji, v kateri sta se dve pritožbi nanašali na kar 16 pritožnikov, pa je odločilo, da nobeden izmed pritožbenih očitkov ni utemeljen.

Ob navedenih vsebinskih odločitvah je ESČP v letu 2020 obravnavalo tudi 174 pritožb proti Sloveniji, ki jih je razglasilo za nedopustne ali jih izbrisalo s seznama zadev, kar pomeni, da v vseh teh zadevah pritožniki s pritožbo niso uspeli. ESČP je torej kršitev konvencijskih pravic s strani Slovenije ugotovilo le v dveh pritožbah oziroma v 1,1 odstotka vseh obravnavanih pritožb v letu 2020.