Odločitev ESČP v zadevi Janković proti Sloveniji

ESČP je v zadevi Janković proti Sloveniji (pritožba št. 15118/22) s sklepom odločilo, da je pritožba očitno neutemeljena, zato jo je razglasilo za nedopustno.

Pritožnik je v pritožbi navajal, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodila postopek nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem ter v letu 2013 izdala Zaključno poročilo, v katerem je ugotovila kršitev več določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Vrhovno sodišče je navedeno zaključno poročilo odpravilo in naložilo KPK, da njegovo objavo, v delu, ki se nanaša na pritožnika, odstrani s svoje spletne strani. V ponovljenem postopku nadzora nad premoženjskim stanjem pritožnika je KPK novembra leta 2015 izdala nove Zaključne ugotovitve, ki so bile po navedbah pritožnika identične ugotovitvam v Zaključnem poročilu iz leta 2013. Iz njih izhaja, da je pritožnik v obdobju med letoma 2006 in 2012 kršil zakonske določbe s tem, ko KPK ni prijavil ali ni v zakonskem roku prijavil premoženja oziroma sprememb premoženjskega stanja, ki se je nanašalo na lastništvo dela nepremičnin, vrednostnih papirjev ter gotovine na bančnih računih. KPK je ugotovila tudi izrazito korupcijsko tveganje, tveganje, povezano z nedopustnim lobiranjem in konflikt interesov med družbo, ki je v obravnavanem obdobju sklepala posle z mestom Ljubljana in med gospodarskimi subjekti v vplivnem krogu družine Janković. 

Pritožnik je v pritožbi navajal, da je objava poročila KPK sprožila politično krizo v Sloveniji, zaradi česar je odstopil z mesta predsednika največje parlamentarne stranke, njegov ugled pa je bil okrnjen. Zatrjeval je kršitev več človekovih pravic, ESČP se je osredotočilo na zatrjevano kršitev pritožnika, da je Upravno sodišče njegove pritožbene navedbe presojalo zgolj v omejenem obsegu, zaradi česar mu je bil onemogočen dostop do sodišča v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP.  Ugotovilo je, da je Upravno sodišče odgovorilo na vse odločilne trditve pritožnika. Morebitne nadaljnje posledice (kot je morebitna kazenska ali civilna odgovornost), ki bi izhajale iz dejanskih ugotovitev KPK, pa bi bile predmet ločenih postopkov, v katerih bi imel pritožnik na voljo vsa procesna jamstva.