Predavanje višjih državnih odvetnic o vlogi Državnega odvetništva v upravnem sporu

V sredo, 24. novembra 2023, sta višji državni odvetnici Katja Drnovšek Jarc, vodja nepravdnega oddelka, in mag. Mojca Kralj Pajek izvedli predavanje na Upravnosodni kliniki Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in študentom predstavili različne vloge Državnega odvetništva Republike Slovenije (DOdv) v upravnem sporu. Cilj predavanja je bil povezati teoretična izhodišča s konkretnimi primeri iz prakse, kar je ključno za celovito razumevanje pravnega področja upravnega spora.

Višnji državni odvetnici sta bili k predstavitvi povabljeni s strani nove predstojnice katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Brune Žuber, ki je tudi vodja projekta z naslovom »Vloga državnega odvetništva v upravnem sporu«, v katerem Državno odvetništvo sodeluje s Pravno in Ekonomsko fakulteto. Na predavanju sta s svojimi prispevki sodelovala še odvetnik Jernej Radež, LL.M. (Odvetniška pisarna Radež Varl) in mag. Martina Sever (Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji).

Ustavnosodna klinika teoretično osvetljuje pravne koncepte in študentom omogoča pridobivanje konkretnih spretnosti, ki so ključne za uspešno pravniško kariero. Med ključnimi koristmi je izpostavljena sposobnost pravniške argumentacije, poglobljeno poznavanje upravnega prava in postopka, poznavanje vsebine in oblike sodnih spisov, seznanitev z organizacijo in načinom dela upravnega sodstva ter vzpostavljanje stikov s številnimi pravnimi strokovnjaki s tega področja.

Višji državni odvetnici sta s predstavitvijo različnih vlog, ki jih DOdv prevzema v upravnem sporu, poudarili kompleksnost pravnih vprašanj in izzivov, s katerimi se srečujejo pravniki na tem področju.

Med ključnimi poudarki predavanja je bilo predstavljeno zastopanje, ki ga izvajajo državni odvetniki v upravnem sporu. Ti lahko nastopajo kot tožniki v javnem interesu ali pa kot zastopniki tožeče ali tožene stranke, včasih pa prevzemajo vlogo zastopnika - stranke z interesom. To vlogo DOdv prevzema na podlagi 12. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDodv) in 17. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Slednji ureja situacijo, ko DOdv na podlagi pooblastila Vlade Republike Slovenije zastopa toženca – upravni organ, ki je izdal končno odločbo v upravnem sporu.

Glede na veljavno zakonodajo lahko DOdv vloži tožbo kot samostojna stranka v upravnem sporu le v primeru, ko skrbi za varovanje javnega interesa. Vloga zastopnika javnega interesa je ena izmed zahtevnejših, saj 3. odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) določa, da je tožnik v upravnem sporu lahko tudi zastopnik javnega interesa, 1. odstavek 18. člena ZUS-1 pa nadalje eksplicitno opredeljuje, da je zastopnik javnega interesa DOdv. S tožbo DOdv zasleduje odpravo upravnega akta ali ustrezno spremembo, kadar se zatrjuje kršitev javnega interesa.

DOdv vloži tožbo vedno, kadar oceni, da bi bilo potrebno zaradi zatrjevane kršitve javnega interesa v konkretnem primeru izpodbijati upravni akt, s katerim je bilo v upravnem sporu dokončno odločeno o pravici oz. koristi posameznika ali druge osebe. Končni cilj, ki ga želi DOdv s tožbo doseči, je odprava upravnega akta oz. ustrezna sprememba.

Poleg tega DOdv nastopa tudi kot zastopnik v upravnem sporu, pri čemer prevzema vlogo zastopnika tožnika, toženca ali prizadete osebe s položajem stranke. Vloga DOdv kot zakonitega zastopnika ali pooblaščenca je odvisna od podlage za zastopanje, ki jo določata ZUS-1 in ZDodv. V nekaterih primerih pa posebni zakoni (npr. Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice  (ZNISESČP), Zakon o tujcih (ZTuj-2)) že na zakonski ravni predvidevajo zastopanje s strani Državnega odvetništva Republike Slovenije.

Vsaka od razpravljalnih vlog je bila osvetljena s konkretnimi primeri, kar je obogatilo izkušnjo študentov in pripomoglo k boljšemu razumevanju kompleksnosti upravnega prava. Z združevanjem teorije s praktičnimi primeri, kot je bil primer predavanja državnih odvetnic, se oblikuje pristop k izobraževanju, ki ne le razsvetljuje pravne koncepte, temveč tudi spodbuja kritično razmišljanje in razvoj analitičnih sposobnosti. To so lastnosti, ki bodo študentom omogočile, da z odliko opravljajo zahtevne naloge v njihovih bodočih pravniških poklicih.