Na Dnevih Državnega odvetništva o preprečevanju zlorab pravic
Brdo pri Kranju, 19. 5. 2026 – Na Dnevih Državnega odvetništva RS so udeleženci letos razpravljali o vlogi države in državnih odvetnikov pri preprečevanju zlorabe pravic v sodnih in drugih postopkih. »Pri tem se ne želimo omejiti le na pojmovanje zlorabe pravice, kot ga pozna pravna teorija. Prav se nam zdi, da se o tem vprašamo širše, predvsem, ali pri našem delu zaznavamo nepošteno izvajanje pravic ali ravnanja, ki ne pripomorejo k optimalni izvedbi postopka,« je dejala generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan.
»Tema je izjemno aktualna in pomembna. Odpira vprašanje, kako ohraniti ravnotežje med učinkovitim varstvom pravic posameznika in odgovorno uporabo pravnih institutov, ki so eden od temeljev demokratične in pravne države,« je uvodoma povedala ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, mag. Andreja Kokalj. »Možnost učinkovitega uveljavljanja in varstva pravic je eden ključnih dosežkov sodobne pravne države. Toda vsak pravni sistem se mora soočiti tudi z izzivom njihove zlorabe kadar se postopki uporabljajo za zavlačevanje, izčrpavanje nasprotne strani ali spodkopavanje zaupanja v institucije,« je izpostavila ministrica in dodala, da se odpira vprašanje, »kako ohraniti ravnotežje med učinkovitim varstvom pravic posameznika in odgovorno uporabo pravnih institutov, ki so eden od temeljev demokratične in pravne države«.
Pošteno in učinkovito sodstvo bi moralo predstavljati temeljno vodilo vseh v pravosodnem sistemu, pa je poudaril predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Damjan Orož in se ob tem osredotočil na učinkovito zagotavljanje procesnih pravic. Kot je dejal, te po eni strani jamčijo varstvo pravic strank in so temelj pravne države, po drugi strani pa je zloraba teh pravic lahko nedopustna obrambna strategija. »Od vseh deležnikov pravosodnega sistema se upravičeno pričakuje visoka stopnja strokovnosti, korektnosti in odgovornosti, zato se morajo vsi deležniki v pravosodju zavedati protipravnosti svojih procesnih ravnanj in njihovih učinkov, prav tako pa zanje odgovarjati,« je dejal predsednik Vrhovnega sodišča RS. »Zloraba procesnih pravic znižuje zaupanje javnosti v sodstvo in v pravno državo, zato moramo biti na zlorabo procesnih pravic vsi posebej občutljivi,« je zaključil predsednik Vrhovnega sodišča RS.
Ministrica mag. Andreja Kokalj je še izpostavila, da državno odvetništvo ni zgolj zastopnik države v postopkih, temveč tudi pomemben varuh zakonitosti, javnega interesa in integritete pravnega reda. Državnim odvetnikom se je zahvalila za predanost, strokovnost in odgovorno delo ter podprla njihova prizadevanja za krepitev položaja z ustrezno umestitvijo v pravosodju.
Vprašanja samostojnosti Državnega odvetništva se je v svojem nagovoru dotaknil tudi predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Rok Čeferin. Spomnil je, da Ustava RS Državnega odvetništva ne ureja, zakon pa odpira številna vprašanja. Državni odvetniki samostojno opravljajo naloge pravnega zastopanja v posameznih zadevah, hkrati pa se lahko zgodi, da morajo pri opravljanju najpomembnejših procesih dejanj slediti navodilom Vlade RS. Zakon hkrati določa, da morajo državni odvetniki ravnati tako, da ščitijo pravice in interese Republike Slovenije ter s tem krepiti delovanje pravne države, pri čemer določba temelji na prepričanju, da zastopanje interesov države vedno pomenit tudi krepitev pravne države. A interes države, ki naj ga varuje Državno odvetništvo, opredli vsakokratna vlada, pri čemer ni varovalke, da ta interes ni opredeljen po političnih kriterijih, je dejal predsednik Ustavnega sodišča RS in dodal, da bi večja samostojnost oziroma strokovna neodvisnost Državnega odvetništva lahko prispevala k preprečevanju zlorabe oblasti in varstvu načel pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
O omejeni samostojnosti in moči pri uveljavljanju stališč Državnega odvetništva je spregovorila tudi generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan. »Naša strokovna odpornost se gradi prek utrjevanja samostojnosti in avtonomnosti naših institucij in posameznikov, ki izvršujejo njihove pristojnosti. Državni odvetniki smo si zadnja leta prav s tem namenom aktivno prizadevali za spremembo Zakona o državnem odvetništvu, ki bi preprečila tudi situacije, v kateri smo lahko sami tarča nedovoljenega pritiska, morda celo zlorabe s strani stranke,« je dejala in dodala, da bi novela okrepila učinek pravnega svetovanja Državnega odvetništva in večje težišče usmerjanja postopka premaknila v sfero državnih odvetnikov. Izrazila je obžalovanje, da se rešitve, do katerih je prišla delovna skupina, ki jo je ustanovilo ministrstvo za pravosodje, niso uspele realizirati v novem zakonu. »Ker do spremembe našega zakona ni prišlo, institucionalna odpornost Državnega odvetništva zaenkrat še ni optimalna. Ravno zato pa je toliko pomembneje, da svojo lastno strokovno odpornost gradimo posamezniki, ki smo njegov kolektiv,« je državne odvetnice in državne odvetnike nagovorila dr. Ana Kerševan.
Za Državnim odvetništvom RS je sicer znova uspešno leto. V odškodninskih sporih zoper državo so državni odvetniki zabeležili 98,71-odstotni uspeh glede višine vtoževanih zahtevkov. Država je bila dolžna povrniti vsega 1,29 odstotka zahtevanih zneskov iz naslova odškodninske odgovornosti države oziroma 627.094,29 evra, medtem ko so nasprotne stranke skupaj iz naslova odškodninske odgovornosti od države terjale 48.696.691,14 evra.
