ESČP: Pritožnika nista imela učinkovitega pravnega sredstva

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je včeraj objavilo sodbo v zadevi Toplak in Mrak proti Sloveniji. Ugotovilo je kršitev 13. člena Konvencije (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) v zvezi s 1. členom Protokola št. 12 (splošna prepoved diskriminacije) - kar zadeva referendum leta 2015, zavrnilo pa je vse ostale očitke pritožnikov. Iz sodbe izhaja, da ESČP ni ugotovilo nobene diskriminacije, ampak (le) pomanjkanje pravnih sredstev, s katerimi bi pritožnika pred domačimi sodišči lahko uveljavljala svoje očitke o domnevni diskriminaciji. ESČP je tako ugotovilo, da diskriminacije pritožnikov na referendumu 2015 in volitvah 2019 ni bilo.

Pritožnika imata, kot navaja ESČP, mišično distrofijo, zato uporabljata električni invalidski voziček. Pritožnik Toplak je leta 2019 umrl, postopek pred ESČP pa sta nadaljevali njegovi hčerki. Pritožnika sta pred ESČP očitala državi domnevno pomanjkanje ustreznih ukrepov, ki bi jima omogočili, da volita na volitvah poslancev v Evropski parlament leta 2019 in na referendumu o Družinskemu zakoniku leta 2015. Pritožbi sta vsebovali tudi očitke o pomanjkanju učinkovitih pravnih sredstev. Pred referendumom 2015 sta pritožnika vložila tožbi na Upravno sodišče in zahtevala prilagoditev volišč, vendar v teh sodnih postopkih nista bila uspešna. Oba sta glasovala na referendumu 2015, pritožnik Mrak pa je volil tudi na volitvah 2019.

ESČP je glede referenduma 2015 ugotovilo, da pritožnika nista imela na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko pred domačimi sodišči uveljavljala svoje zahteve. S pravnim sredstvom po Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi uspela le, če bi njuni očitki potencialno lahko vplivali na izid referenduma 2015. S tožbo po 4. členu Zakona o upravnem sporu bi po referendumu lahko dosegla ugotovitev morebitne kršitve človekovih pravic, glede na pravila obligacijskega prava pa ne bi uspela z zahtevkom na odškodnino za nepremoženjsko škodo. Država zato ni zadostila zahtevam 13. člena Konvencije, ki določa, da mora imeti vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev, s katerimi lahko pred domačimi oblastmi uveljavlja kršitev pravic in svoboščin, priznanih po Konvenciji. 

ESČP je zavrnilo vse ostale očitke pritožnikov. V zvezi z volitvami 2019 nobenemu od pritožnikov ni bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Tudi tu s pravnim sredstvom po Zakonu o volitvah v državni zbor ne bi mogla uveljaviti svojih očitkov, s tožbo po 4. členu Zakona o upravnem sporu pa bi po volitvah lahko dosegla ugotovitev morebitne kršitve človekovih pravic. Vendar je leta 2016 začel veljati Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki je omogočil vložitev zahteve za odškodnino v primeru diskriminacije. Pritožnika te možnosti nista izkoristila, je pa pritožnik Toplak s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem uveljavljal očitke glede glasovalnih naprav. Glede na vse navedeno kršitve 13. člena Konvencije v zvezi z volitvami 2019 ni.

ESČP v zvezi z referendumom 2015 ugotavlja, da ni kršitve splošne prepovedi diskriminacije. Pritožnika sta lahko glasovala na volišču blizu svojega doma. Prilagoditve miz, glasovalnih kabin in skrinjic niso bile izvedene vnaprej, sta pa imela pritožnika na voljo pomoč na volišču. Oba sta glasovala samostojno. Pritožnik Toplak ni izkazal, kako naj bi to, da je glasoval sredi volišča, vplivalo na tajnost volitev. Fotografije, ki jih je njegov nečak J. T. objavil na Facebooku, dokazujejo, da je pritožnik Toplak glasoval na dostopnem volišču. Pritožnik Mrak je pred ESČP navedel le, da je na vstopu na volišče na klančini potreboval pomoč mimoidočega. Pred domačimi sodišči se je pritoževal zaradi naklona klančine. ESČP ugotavlja, da se je Državna volilna komisija ustrezno in konstruktivno odzvala na zahteve pritožnikov, naj bodo njuni volišči dostopni. Na zahtevo pritožnika Toplaka je bila nameščena klančina, na zahtevo pritožnika Mraka pa je bil opravljen ogled volišča. Tudi, če sta se pritožnika soočila s kakšnimi težavami ob glasovanju na referendumu 2015, te niso dosegle praga, da bi pomenile diskriminacijo, niti niso pomenile indiferentnosti države do njunih potreb. Kršitve 1. člena Protokola št. 12 zato, kar zadeva referendum 2015 in oba pritožnika, ni.

ESČP v zvezi z volitvami 2019 ugotavlja, da ni kršitve prepovedi diskriminacije v zvezi s pravico pritožnika Toplaka do svobodnih volitev. Pritožnik Toplak je imel možnost fizično glasovati na lokalnem volišču (od leta 2018 morajo biti vsa volišča dostopna invalidom), ob pomoči osebe po njegovi izbiri, ki bi bila dolžna spoštovati tajnost volilnega postopka. Tak postopek pomoči je skladen z mednarodnimi standardi. Glasovalne naprave so lahko v pomoč osebam z invalidnostjo, niso pa nujna zahteva, ki bi morala biti takoj implementirana. Ustavno sodišče je odločilo, da je neuporaba glasovalnih naprav skladna z ustavo. Ni mogoče zaključiti, da država ni vzpostavila pravičnega ravnovesja med varstvom interesov skupnosti in spoštovanjem pravic in svoboščin pritožnika Toplaka, ki jih varuje Konvencija. Zato ni kršitve 14. člena Konvencije v zvezi s 3. členom Protokola št. 1, kar zadeva neudeležbo pritožnika Toplaka na volitvah 2019. Pritožba pritožnika Mraka, ki se je volitev 2019 udeležil, učinkovitega pravnega sredstva pa ni uporabil, je v tem delu nedopustna. 

ESČP je zaradi kršitve 13. člena Konvencije v zvezi s 1. členom Protokola št. 12, kar zadeva udeležbo obeh pritožnikov na referendumu leta 2015, vsaki hčerki pritožnika Toplaka prisodil pravično zadoščenje 1.600 EUR, pritožniku Mraku pa 3.200 EUR. ESČP je odločil tudi, da se hčerkama pritožnika Toplaka (skupaj) povrnejo stroški postopka 1.500 EUR, povračilo stroškov v tej višini pa prejme tudi pritožnik Mrak.