Državno odvetništvo na strokovnem posvetu Informacijskega pooblaščenca ob svetovnem dnevu pravice vedeti
Udeleženci posveta so se med drugim strinjali, da:
- ima področje dostopa do informacij javnega značaja v Sloveniji dobro pravno osnovo, ki se v večini primerov uspešno uresničuje v praksi;
- pa vendar je še vedno prostor za izboljšave, predvsem pri hitrejšem odločanju o zahtevah ter večjem ozaveščanju prosilcev in organov o pomenu pravice;
- razvoj tehnologij prinaša nove izzive: omogoča lažji dostop, hkrati pa zahteva varovanje informacij in reševanje konfliktov interesov; za to je potreben konstruktiven dialog med vsemi deležniki.
Namen Svetovnega dneva pravice vedeti je državljane opozoriti na pomen te pravice, na koristi in prednosti njenega doslednega uresničevanja ter na omejitve pri odločanju o tem, kateri dokumenti so lahko javni. Dogodek je pritegnil predstavnike javne uprave, pravne stroke in medijev.
Uvodni nagovor je imela informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik, ki je poudarila, da morajo državni organi in občine bolj odzivno in hitreje posredovati informacije javnega značaja. Le tako lahko javnost ohrani zaupanje v odločitve in porabo javnih sredstev, še posebej v času digitalizacije in ob začetkih uporabe umetne inteligence. Ta mora biti v javnem sektorju uporabljena transparentno, premišljeno in odgovorno. Napovedala je tudi, da bo razkrivanje dokumentov v povezavi z uporabo umetne inteligence postalo del institucionalne prakse.
Generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan je v svojem prispevku predstavila pomen, ki ga ima pravica vedeti za zagotavljanje svobode govora in vključevanja javnosti v delovanje države in mehanizmov demokracije. Ob tem je poudarila pomen odgovornega izvrševanja odgovornosti in dolžnosti, ki jih ustvarja ta pravica, in katerih nosilec ni le zavezanec za posredovanje informacije javnega značaja. Predstavila je tudi izkušnje Državnega odvetništva na tem področju, ki so specifične predvsem z vidika širokega polja delovanja tega organa ter komunikacije z vsemi državnimi organi, ki jih Državno odvetništvo lahko zastopa. V tem kontekstu je kot poseben izziv izpostavila zaupnost razmerja med stranko in odvetnikov v primeru, ko sta oba izmed njiju državna organa.
Mag. Matjaž Remic z Ministrstva za javno upravo je predstavil predlagane spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki naj bi postopke po ZDIJZ naredile hitrejše in učinkovitejše. Med drugim se predvideva možnost vlaganja elektronskih vlog brez elektronskega podpisa, opustitev poziva k dopolnitvi vloge v petih dneh, sprememba domneve vložitve po pošti, spremembe pri obveznih ustnih obravnavah ter uvedba videokonferenčnih obravnav. Namen vseh sprememb je skrajšanje poti od začetka postopka do pravnomočne odločitve.
Novinarka Monika Weiss je opozorila na svetovne trende omejevanja pravice dostopa do informacij. Pohvalila je enostavnost slovenskega postopka, ki novinarjem omogoča hitro vložitev zahtev. Predstavila je primer pridobivanja dokumentov v zvezi z javnim razpisom ter poudarila pomen dostopa do izvirnih dokumentov za točnost in objektivnost novinarskega dela. Opozorila je tudi na procesne zamude, neutemeljene zavrnitve dostopa in uporabo tožb kot sredstva zavlačevanja.
Mag. Mateja Prešern z Ministrstva za javno upravo je predstavila postopek sprejemanja in ratifikacije Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov ter poročilo odbora strokovnjakov za spremljanje njenega izvajanja. Spomnila je, da konvencija določa, da je pravica vedeti sestavni del svobode izražanja. Poudarila je pomen digitalne dostopnosti, odprtih podatkov in objav skoraj v realnem času, ki medijem in civilni družbi omogočajo prepoznavanje anomalij. Izpostavila je, da poskusi omejevanja dostopa potrjujejo nujnost ratifikacije konvencije.
Dogodek se je zaključil s krajšo razpravo, v kateri so udeleženci izmenjali mnenja o možnih izboljšavah pravnega okvira in praktičnih rešitvah za učinkovitejše uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja.
