Pristojnosti in naloge

• pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji

Državno odvetništvo pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa državo in državne organe po samem zakonu (ex lege). V postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da jih je pristojna pobirati Finančna uprava Republike Slovenije, Državno odvetništvo zastopa tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen če se ta temu odpovesta. Javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska družba, ki je v celoti v lasti države, lahko predlagajo, naj jih v posameznem postopku pred sodišči v Republiki Sloveniji, ki je zanje in za Republiko Slovenijo izjemnega pomena, zastopa Državno odvetništvo. Državno odvetništvo lahko zastopanje navedenih subjektov odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika.

Državno odvetništvo pred upravnimi organi v Republiki Sloveniji zastopa subjekte na podlagi pooblastila za zastopanje. Državno odvetništvo mora sprejeti pooblastilo za zastopanje države in državnih organov, sprejem pooblastila za zastopanje javne agencije, javnega sklada, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, samoupravne lokalne skupnosti, javnega podjetja ali gospodarske družbe, ki je v celoti v lasti države, pred upravnimi organi pa lahko odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika.

Državno odvetništvo zastopanim subjektom redno in na njihovo zahtevo poroča o zadevah, v katerih jih zastopa.

• pred tujimi sodišči, tujimi arbitražami, mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami

Državno odvetništvo zastopa Republiko Slovenijo pred tujimi sodišči, tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami. V skladu z usmeritvami državnega odvetnika ali druge osebe, ki zastopa Republiko Slovenijo v posamezni zadevi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, pa državo sozastopa tudi pravni svetovalec na stalnem predstavništvu Republike Slovenije, akreditiranem pri Svetu Evrope, ki ga na predlog ministra za pravosodje s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zunanje zadeve, imenuje Vlada Republike Slovenije.

Državno odvetništvo državi in državnim organom svetuje v premoženjskopravnih zadevah.

Na zahtevo državnega organa Državno odvetništvo oblikuje pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov Republike Slovenije, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v Republiki Sloveniji ter prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž. Oblikovanja takšnega pravnega mnenja Državno odvetništvo ne more zavrniti.

Prav tako pa lahko oblikovanje posameznega pravnega mnenja, povezanega z varstvom njenih premoženjskih in drugih pravic in interesov, predlaga javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska družba, ki je v celoti v lasti države, vendar le, če gre za zadevo, ki ima neposredne posledice za javna sredstva. Državno odvetništvo lahko z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika oblikovanje takšnega pravnega mnenja odkloni, pri tem pa lahko predlagatelj v pomembnejših zadevah zahteva, da o obveznosti oblikovanja mnenja Državnega odvetništva odloči Vlada Republike Slovenije.

Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka sporno razmerje reši na miren način. Predhodni postopek je namreč pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. 

Če v predhodnem postopku ne pride do sklenitve sporazuma o mirni rešitvi spora in tisti, ki je nameraval začeti pravdni ali drug postopek, sodišču ne predloži potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, sodišče tožbo s sklepom zavrže. 

Stranki predhodnega postopka sta tako država ali državni organ ter oseba, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu.
Predhodni postopek se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog za poskus mirne rešitve spora. 

Vsi podatki, ki izvirajo iz predhodnega postopka, so zaupne narave, razen če so se stranke sporazumele drugače. 

Predhodni postopek se konča z dnem sklenitve sporazuma o mirni rešitvi spora oziroma najkasneje v treh mesecih, če do sklenitve sporazuma ne pride. 
V predhodnem postopku vsaka stranka postopka nosi svoje stroške.

Predhodnega postopka mirne rešitve spora ni mogoče predlagati v upravnih postopkih in upravnih sporih, postopkih motenja posesti, postopkih izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, postopkih uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, postopkih uveljavljanja socialnovarstvenih pravic in nepravdnih postopkih.

Če Državno odvetništvo in subjekt, ki ga Državno odvetništvo zastopa, ne dosežeta soglasja o sklenitvi sporazuma v predhodnem postopku, lahko državni odvetnik ali zastopani subjekt zahteva mnenje Sveta vlade za poravnave.

Državnemu odvetništvu je v upravnih sporih zaupana vloga zastopnika javnega interesa. Ta je dvojna: če Državno odvetništvo presodi, da obstaja v konkretnem primeru kršitev zakona v škodo javnega interesa, lahko vloži tožbo zoper upravni akt, na katerega se obstoj zatrjevanje kršitve nanaša; lahko pa vlada odredi, da Državno odvetništvo v posamezni zadevi vloži tožbo, če oceni, da je to potrebno zaradi zaščite javnega interesa.

Rok za vložitev tožbe po vročitvi upravnega akta je 30 dni. Ker zakonske opredelitve javnega interesa ni, mora Državno odvetništvo vsebinsko napolniti pojem javnega interesa (varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti, premoženja večje vrednosti, naravnega in življenjskega okolja, kulturne dediščine in podobno) in postaviti jasno mejo med varovanjem zasebnih interesov posameznikov in varovanjem javnega interesa.

Sodišče tako ob upoštevanju vseh okoliščin vsakokratnega primera opredeljuje, kaj je javni interes, in tehta obe konkurenčni pravici: varovanje pravne koristi oziroma pravice posameznika in varovanje javnega interesa, za kar skrbi Državno odvetništvo.

Svetovalno-analitični oddelek na zahtevo državnega organa oblikuje pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov Republike Slovenije, ter predhodna mnenja v zadevah, v katerih je vrednost predmeta več kot 100.000 evrov.

Na predlog subjektov, ki so v celoti v lasti države, oblikuje posamezno pravno mnenje, povezano z varstvom njihovih premoženjskih in drugih pravic in interesov, če gre za zadevo, ki ima neposredne posledice za javna sredstva, to je za javnofinančne prejemke in izdatke, prejemke in izdatke uporabnikov proračunov ter premoženje blagajn javnega financiranja in uporabnikov proračunov.

Mednarodni oddelek opravlja naloge zastopanja Republike Slovenije pred sodišči in arbitražami, in sicer pred ESČP, SEU, EFTA, Mednarodnim sodiščem v Haagu, Mednarodnim sodiščem za pomorsko mednarodno pravo, Stalnim arbitražnim sodiščem, Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID), arbitražo UNCITRAL v sporih med tujim investitorjem in državo, Ad hoc arbitražo, Sodiščem za spravo in arbitražo OVSE in Sodiščem CETA.

Na zahtevo državnega organa pripravi pravno mnenje o skladnosti njegovih mnenj in ravnanj s prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž. Na predlog subjektov, ki so v celoti v lasti države, oblikuje posamezno pravno mnenje o skladnosti njihovih mnenj in ravnanj, povezanih z varstvom njihovih premoženjskih in drugih pravic in interesov, če gre za zadevo, ki ima neposredne posledice za javna sredstva, s prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž.

Civilnopravni in gospodarski oddelek opravlja naloge zastopanja pred sodišči splošne pristojnosti, pred Upravnim sodiščem (po 39. a členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja) in pred Ustavnim sodiščem ter naloge pravnega svetovanja v premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb, gospodarskih zadevah ter v predhodnih postopkih poskusa mirne rešitve sporov.

Civilnopravni in gospodarski oddelek ima skladno z 42. členom Zakona o državnem odvetništvu izključno pristojnost za zastopanje v postopkih za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali so jim bile neupravičeno izrečene sankcije ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost po zakonu, ki ureja prekrške.

Poleg tega civilnopravni in gospodarski oddelek opravlja tudi naloge zastopanja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (Republika Slovenija v njih nastopa kot upnica, kot predlagateljica ali kot prevzemnica premoženja), povezanih z insolvenčnimi postopki), v izvršilnih postopkih ter v predhodnih postopkih poskusa mirne rešitve sporov v teh zadevah.

Delovnopravni in socialnopravni oddelek opravlja naloge zastopanja v individualnih in kolektivnih delovnih sporih, v socialnih sporih in v predhodnih postopkih poskusa mirne rešitve sporov.

Nepravdni oddelek opravlja naloge zastopanja v zapuščinskih postopkih, v zemljiškoknjižnih postopkih ter v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.

Upravni oddelek opravlja naloge zastopanja Republike Slovenije po pooblastilu vlade v razlastitvenih postopkih, naloge po zakonu, ki ureja upravni postopek (npr. zastopanje javne koristi v upravnem postopku), ter naloge zastopanja po zakonu, ki ureja upravni spor, kot zastopnik stranke ali tožnik v varovanju javnega interesa in v postopkih denacionalizacije.