Na prvi Šoli pravosodnega osebja več kot 400 udeležencev
17. in 18. junija je v Portorožu potekala prva Šola za pravosodno osebje. Šola, ki jo vodil namestnica generalne državne odvetnice Mateja Senih, je nastala na pobudo Državnega odvetništva RS, pobudo pa so podprli tudi na Ministrstvu za pravosodje ter Vrhovnem sodišču RS in Vrhovnem državnem tožilstvu. Slednja bosta skupaj z državnim odvetništvom izmenično vodila šolo, ki se je je že prvo leto udeležilo več kot 400 zaposlenih v administraciji in drugih službah v pravosodju.
Generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan je uvodoma izrazila ponos, da jim je uspelo po vzoru šol za državne odvetnike, državne tožilce in sodnike vzpostavi tudi šolo za pravosodno osebje in izpostavila, da je eden ključnih ciljev tovrstnega izobraževanja predvsem večja povezanost in boljše sodelovanje. »Skupne izzive pogosto rešujemo izolirano. Upam, da bo šola pripomogla k temu, da se izzivov lotevamo skupaj,« je dejala.
V uvodnem govoru je izpostavila tri besede, in sicer »prosim, hvala in oprosti«. Zbranim v dvorani se je tako najprej opravičila, ker je izobraževanje, namenjeno le pravosodnemu osebju, letos potekalo prvič. Kot je poudarila, so člani te posebne skupine zaposlenih v pravosodju pogosto prvi stik posameznika z oblastjo in dodala, da so strokovnjaki na svojem področju, uspehi sodišč, tožilstva in državnega odvetništva pa so v veliki meri tudi njihova zasluga. Okolje, v katerem delajo, je izpostavljeno nenehnim spremembam, delo poteka v vzporednih svetovih – papirnatem in digitalnem -, zato se jim je med drugim zahvalila, ker vztrajajo. Besedo prosim je nadomestila z besedo spodbuda in udeležence spodbudila, da na predavanjih sprašujejo in aktivno sodelujejo, saj je njihov odziv izredno pomemben.
Sledilo je predavanje dr. Janeza Kranjca o etiki in integriteti v pravosodju. Kot je uvodoma pojasnil, ljudje od pravosodja pričakujejo korektno in prijazno ter hitro obravnavo, pravično odločitev, ki bo v skladu z veljavnimi predpisi in hkrati upoštevala specifike primera. Pogoji za to so ob zagotovljenih objektivnih pogojih strokovnost, poštenost, marljivost odločevalcev, etika pa je pomembna prvina pri izvrševanju pravniških poklicev, saj imajo pravniki dostop do občutljivih podatkov, vplivajo na osebni in premoženjski položaj ter temeljne pravice strank, pogosto nastopajo kot predstavniki države, ki imajo pooblastilo, s katerim posegajo v položaj posameznika. A tudi formalno popolni pravni sistem, ki ne spoštuje etičnih pravil, ne more biti pravičen, je poudaril dr. Kranjc. Ideal pravnika je tisti, ki z odločitvijo v konkretnem primeru udejanja pravičnost, ki se zaveda dostojanstva svojega poklica, svojih dolžnosti in odgovornosti, tisti, ki mu ljudje zaradi njegove poštenosti zaupajo in predstavlja ogledalo v družbi. Pravnik mora vselej vedeti in povedati, kaj je prav in kaj ne, ravnati tako, kot je prav ter angažirano slediti etičnim vrednotam in načelom, je zaključil.
Na okrogli mizi Pravosodno osebje – kdo smo in kaj si želimo pod vodstvom dr. Ane Kerševan so udeleženci spregovorili o spremembah tako na tehnološkem področju kot na področju medosebnih odnosov, se dotaknili digitalizacije, prednosti, ki jih prinaša, in slabosti, ki jo spremljajo. Udeleženci okrogle mize, na kateri je sodelovala tudi vodja službe za evidence Državnega odvetništva Ines Lampič, so izpostavili tudi težave pri privabljanju mlajšega kadra ter opozorili na nujnost sodelovanja, komunikacije ter predvsem medsebojnega spoštovanja.
V popoldanskem delu prvega dne je poslovna informatičarka Tanja Kolec udeležencem predstavila še prednosti in pasti uporabe umetne inteligence, namestnica Informacijske pooblaščenke Alenka Jerše pa je spregovorila o varstvu osebnih podatkov.
Prvi dan je zaključil dr. David Zupančič, specialist infektologije, pisatelj in voditelj, ki je spregovoril o stresu, izgorelosti in čustveni obremenitvi pri delu s strankami.
Uvod v drugi dan Šole za pravosodno osebje je s predavanjem o poslovnem bontonu in protokolu pripravil šef Protokola Republike Slovenije mag. Aleksander Strel, psihologinja Snežna Krek pa je udeleženkam in udeležencem predstavila ukrepe za lažjo komunikacijo s težavnimi strankami. Predavanju predstavnikov Urada za varovanje tajnih podatkov Denisa Švarca in mag. Barbare Gruden je sledilo predavanje o skrbi za zdravje hrbtenice pri sedečem delu, ki ga je vodil Urban Praprotnik, profesor športne vzgoje in vodja društva Urbani tekači.
Prva Šola za pravosodno osebje se je zaključila z okroglo mizo Izzivi digitalizacije postopkov na sodiščih, državnih tožilstvih in državnem odvetništvu pod vodstvom generalne sekretarke Državnega odvetništva RS Sabine Kompolšek. Udeleženci okrogle mize, na kateri sta sodelovali tudi Saša Levstik in Manca Peternel iz Državnega odvetništva, so spregovorili o izkušnjah na področju digitalizacije, o tem, v kateri fazi prehoda se sodstvo trenutno nahaja, kateri izzivi so pred njim in kateri primeri dobre prakse kažejo, da je vredno nadaljevati.
