Otvoritev novega sodnega leta ESČP

Generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan in vodja mednarodnega oddelka mag. Nataša Pintar Gosenca sta se danes udeležili otvoritve novega sodnega leta Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Pred slavnostnim dogodkom je potekal seminar, ki je bil letos namenjen pravosodju, ki z varovanjem človekovih pravic pomembno prispeva k zaščiti in krepitvi demokracije. Na svečani otvoritvi sta predstavnike najvišjih sodišč 46 držav članic Sveta Evrope ter lokalnih, nacionalnih in mednarodnih institucij nagovorili predsednica ESČP Síofra O’Leary ter predsednica Ustavnega sodišča Republike Italije Silvana Sciarra.

Predsednica ESČP Síofra O’Leary je predstavila ključne poudarke delovanja sodišča v letu 2022. Izpostavila je, da se je ESČP v letu 2022 soočilo z nekaterimi izrednimi dogodki, ki so zaznamovali leto 2022 v Evropi, in sicer invazijo na Ukrajino, izključitev Ruske federacije iz Sveta Evrope in prenehanje njenega statusa kot Visoke pogodbenice Evropske konvencije o človekovih pravicah. Poudarila je, da je imelo ESČP ob koncu leta 2022 v obravnavi okrog 74.650 pritožb, od katerih je bilo 74 odstotkov vloženih proti petim državam: Turčiji, Ruski federaciji, Ukrajini, Romuniji in Italiji. Skoraj 10.200 pritožb se nanaša na konflikte med dvema državama: Rusko federacijo in Ukrajino, Armenijo in Azerbajdžanom ter Gruzijo in Rusko federacijo. Od celotnega števila pritožb v obravnavi je ESČP kar okrog 23.850 pritožb označilo kot prednostnih, ker se nanašajo na pomembna pravna vprašanja glede razlage Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na primer na prepoved mučenja iz 3. člena.

V letu 2022 je bilo na ESČP vloženih 287 pritožb proti Sloveniji, kar je nekoliko več od leta prej, ko je bilo vloženih 234 pritožb. ESČP je v lanskem letu v štirih sodbah odločilo, da je Slovenija kršila Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer v dveh sodbah kršitev pravice do poštenega sojenja, v eni kršitev pravice do sojenja v razumnem roku ter v eni kršitev pravice do mirnega uživanja premoženja.