Državno odvetništvo Republike Slovenije je bilo ustanovljeno z Zakonom o državnem odvetništvu, ki je pričel veljati 20. 5. 2017, uporabljati pa se je začel 20. 11. 2017. S tem dnem je z delovanjem prenehalo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Državno odvetništvo pa je prevzelo vse pristojnosti Državnega pravobranilstva, pravice in obveznosti, funkcionarje in javne uslužbence, zaposlene v Državnem pravobranilstvu, finančna sredstva, premično in nepremično premoženje ter dokumentarno in arhivsko gradivo Državnega pravobranilstva.

Državno odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji, pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami. Opravlja tudi naloge pravnega svetovanja, mirnega reševanja sporov v predhodnem postopku in druge naloge, določene z Zakonom o državnem odvetništvu ali drugimi zakoni. 

Državno odvetništvo je državni organ, ki je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen v skladu z določbami zakona.

Državno odvetništvo ščiti premoženjske in druge pravice in interese Republike Slovenije in s tem krepi delovanje pravne države.

Državno odvetništvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu v Ljubljani in na zunanjih oddelkih (v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju).

Predstojnik Državnega odvetništva je generalni državni odvetnik, ki je funkcionar, imenuje pa ga vlada na obrazložen predlog ministra po predhodni pridobitvi mnenja komisije za presojo ustreznosti kandidatov. Njegov mandat traja šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Generalni državni odvetnik ima namestnika, ki je funkcionar, na predlog generalnega državnega odvetnika pa ga s soglasjem ministra za pravosodje imenuje vlada za obdobje šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.