Sodba ESČP v zadevi Hudorović in drugi postala dokončna

Svet petih sodnikov velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je včeraj odločal o zahtevi za ponovno obravnavo pred velikim senatom, ki so jo junija letos vložili pritožniki v zadevi Hudorović in drugi proti Sloveniji.
Zahtevo pritožnikov je svet zavrnil. S tem je sodba v zadevi Hudorović in drugi proti Sloveniji z dne 10. marca letos postala dokončna, postopek pred ESČP v tej zadevi pa je s tem zaključen.

ESČP je marca letos s sodbo zavrnilo pritožbo dveh romskih družin v zvezi z dostopom do pitne vode in sledilo argumentom Republike Slovenije, ki jo je zastopalo Državno odvetništvo RS, s katerimi je dokazalo, da ne gre za kršitev treh členov evropske konvencije, in sicer 14. člena (prepoved diskriminacije) v povezavi s 3. členom (prepoved mučenja) in 8. člena (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). Šlo je za dve različni pritožbi dveh skupin Romov, ki jih je ESČP obravnavalo skupaj. Pritožbi, vloženi marca 2014, sta se nanašali na dve lokaciji, in sicer na romsko naselje Goriča vas v Občini Ribnica in na romsko naselje Dobruška vas 41 v Občini Škocjan. Šlo je za obsežno kompleksno pritožbeno zadevo ter za problematiko, o kateri ESČP doslej še ni odločalo, zato je bila odločitev ESČP za obe strani težko pričakovana.  ESČP je ugotovilo, da so pristojne oblasti sprejele in izvedle pozitivne ukrepe, s katerimi so pritožnikom zagotovile primeren dostop do pitne vode. Pri teh ukrepih je država tudi upoštevala dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva. Socialni transferji s strani države so pomenili, da so imeli pritožniki tudi možnost vzpostavitve alternativnih sanitarnih ukrepov in da bi lahko tudi sami pripomogli k urejanju dostopa do vode. Tudi občinski organi so v obeh primerih sprejeli nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi bi Romom zagotovili dostop do varne pitne vode. Ukrepe je sicer mogoče obravnavati kot začasno in ne trajno rešitev, vendar so sprejeti pozitivni ukrepi Romom omogočili dostop do pitne vode. Ker ni bilo nobenega dokaza o nasprotnem, gre zaključiti, da so pristojni organi ukrepe sprejeli v dobri veri, je presodilo ESČP. Sodišče je o neobstoju zatrjevanih kršitev odločilo soglasno, le pri presoji neobstoja kršitve 8. člena konvencije so sodniki odločitev izglasovali s petimi glasovi za in dvema proti.

Nazaj na novice