Republika Slovenija ni kršila konvencije o človekovih pravicah

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je, štiri leta po tem, ko je bil končan pisni del postopka, zavrnilo pritožbo dveh romskih družin v zvezi z dostopom do pitne vode. Republiki Sloveniji, ki jo je zastopalo Državno odvetništvo RS, je sedemčlanskemu senatu sodišča uspelo predstaviti prepričljive argumente, s katerimi je dokazalo, da ne gre za kršitev treh členov evropske konvencije, in sicer 14. člena (prepoved diskriminacije) v povezavi s 3. členom (prepoved mučenja) in 8. člena (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja).

Šlo je za dve različni pritožbi dveh skupin Romov, ki jih je ESČP obravnavalo skupaj. Pritožbi, vloženi marca 2014, sta se nanašali na dve lokaciji, in sicer na romsko naselje Goriča vas v Občini Ribnica in na romsko naselje Dobruška vas 41 v Občini Škocjan.

Šlo je za obsežno kompleksno pritožbeno zadevo ter za problematiko, o kateri ESČP doslej še ni odločalo, zato je bila odločitev ESČP za obe strani težko pričakovana.  

Vlada je v pisnem postopku v obsežnih pisnih stališčih glede sprejemljivosti in utemeljenosti pritožbe podrobno predstavila relevantno dejansko stanje vsake od obeh lokacij, na kateri sta se pritožbi nanašali, podrobno je predstavila celoten zakonodajni pravni okvir domače zakonodaje s tega področja in uveljavljala tako predhodne in vsebinske ugovore, da zatrjevana kršitev ni podana. 

ESČP je ugotovilo, da so pristojne oblasti sprejele in izvedle pozitivne ukrepe, s katerimi so pritožnikom zagotovile primeren dostop do pitne vode. Pri teh ukrepih je država tudi upoštevala dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva. Socialni transferji s strani države so pomenili, da so imeli pritožniki tudi možnost vzpostavitve alternativnih sanitarnih ukrepov in da bi lahko tudi sami pripomogli k urejanju dostopa do vode. Tudi občinski organi so v obeh primerih sprejeli nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi bi Romom zagotovili dostop do varne pitne vode. Ukrepe je sicer mogoče obravnavati kot začasno in ne trajno rešitev, vendar so sprejeti pozitivni ukrepi Romom omogočili dostop do pitne vode. Ker ni bilo nobenega dokaza o nasprotnem, gre zaključiti, da so pristojni organi ukrepe sprejeli v dobri veri, je presodilo ESČP.

Sodišče je o neobstoju zatrjevanih kršitev odločilo soglasno, le pri presoji neobstoja kršitve 8. člena konvencije so sodniki odločitev izglasovali s petimi glasovi za in dvema proti.

Nazaj na novice