ESČP ni ugotovilo kršitve konvencije

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je letos doslej odločilo v petih pritožbenih zadevah proti Sloveniji. 25. marca 2021 je objavilo sklepe v zadevah Karlovšek in Bijelić, 8. aprila 2021 pa še v zadevah Ahac in drugi, Logos Trend d.o.o. in Mohorič. V nobeni izmed navedenih zadev ni ugotovilo kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (konvencija). Zatrjevane kršitve so se nanašale na pravico do življenja, do poštenega sojenja, do učinkovitega pravnega sredstva, na prepoved diskriminacije in na pravico do varstva premoženja.

Zadeva Bijelić se je nanašala na odločitev Vrhovnega sodišča, da vzročna zveza med ravnanji zdravnice in smrtjo 23-letnega sina pritožnikov, ki je umrl za posledicami sistemsko razširjenega melanoma v zadnjem stadiju rakave bolezni, ni podana. ESČP je poudarilo, da imajo države pogodbenice pri izbiri načina organiziranja svojih pravosodnih sistemov in izpolnjevanju postopkovnih obveznosti v zvezi z domnevno zdravniško malomarnostjo široko polje proste presoje in da konvencija posebnega mehanizma, ki olajšuje vlaganje zahtevkov zaradi medicinskih napak ali prevalitev dokaznega bremena, ne zahteva. Ocenilo je, da so domača sodišča, ki so argumente pritožnikov preučila v kontradiktornem postopku, v zadostni meri upoštevala pravico do življenja njunega sina, ter odločilo, da stališče Vrhovnega sodišča v konkretnih okoliščinah primera ni v nasprotju z 2. členom konvencije.

Zadeva Ahac in drugi se je nanašala na skupaj 592 pritožnikov, imetnikov investicijskih kuponov Družbe za upravljanje Proficia Dadas d.o.o., ki ji je bilo s sklepom Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) prepovedano sprejemati nova vplačila investicijskih kuponov, dokler se skupna vrednost sredstev vzajemnih skladov ne zmanjša pod v sklepu določeno vrednost. Po mnenju pritožnikov je bila takšna prepoved v nasprotju z javnim interesom, v škodo vlagateljev in družb za upravljanje, nesorazmerna in diskriminatorna. ESČP je pritožbo zaradi zatrjevanega posega v pravico do varstva premoženja kot neutemeljeno zavrnilo, saj je presodilo, da je bil sklep ATVP zakonit, zasledoval je legitimen cilj, z njim pa je bilo vzpostavljeno razumno razmerje med varstvom splošnih interesov družbe in zahtevo po varstvu temeljnih pravic posameznika. Odločilo je, da so slovenska sodišča postopke vodila v skladu s standardi poštenega sojenja po konvenciji, ter zavrnilo očitke pritožnikov glede kršitve prepovedi diskriminacije, saj po mnenju ESČP niso izkazali, v čem in na kakšen način naj bi bili diskriminirani v primerjavi z vlagatelji v drugih družbah za upravljanje.

Ključni očitek v zadevi Logos Trend d.o.o. se je nanašal na neobrazloženost sklepa Ustavnega sodišča, s katerim je bila ustavna pritožba družbe pritožnice zaradi neizčrpanja pravnih sredstev zavržena. ESČP je njene očitke, da je bil sklep Ustavnega sodišča v nasprotju s pravico do poštenega sojenja po konvenciji, kot očitno neutemeljene zavrnilo. Izpostavilo je, da slovensko Ustavno sodišče zahteva, da pritožniki pred nižjimi sodišči vsebinsko izčrpajo pravna sredstva, česar družba pritožnica ni storila, saj se pred Vrhovnim sodiščem ni sklicevala na kršitev ustavnih pravic. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča ne izhaja, da bi njegovi sklepi o zavrženju ustavne pritožbe v primeru vsebinskega neizčrpanja vselej vsebovali podrobnejšo obrazložitev. Ocena o tem, ali bo svojo odločitev podrobneje obrazložil ali ne, je prepuščena senatu Ustavnega sodišča. ESČP ni našlo razlogov, da bi dvomilo v odločitev Ustavnega sodišča, da v konkretni zadevi ne obrazloži podrobneje razlogov za zavrženje ustavne pritožbe.

V zadevi Mohorič se je ESČP opredelilo do vprašanja, ali bi moralo Vrhovno sodišče v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera, v katerem sta bila vložena predlog za dopustitev revizije in revizija, vsebinsko odločiti vsaj o enem izmed njiju, čeprav sta pravni sredstvi pri opredelitvi vrednosti izpodbijanega dela spornega predmeta izhajali iz različnih predpostavk. ESČP je odločilo, da je vso odgovornost za napako pri določitvi vrednosti izpodbijanega dela zahtevka v reviziji, ki je vodila do omejitve pravice dostopa do Vrhovnega sodišča, pripisati izključno revidentu, zato je očitke glede kršitve pravice do poštenega sojenja kot očitno neutemeljene zavrnilo.

Zadevo Karlovšek je ESČP prvotno obravnavalo v sklopu zadeve Pintar in drugi, ki se nanaša na neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča glede odsotnosti pravnega sredstva zoper izredne ukrepe Banke Slovenije v letih 2013 in 2014 ter posledični izbris podrejenih finančnih instrumentov (predvsem delnic in podrejenih obveznic). Po obvestilu vlade, da sta bila pritožnika tekom postopka pred ESČP v celoti poplačana v postopkih pred domačimi sodišči, in sicer iz naslova ugotovljene kršitve pojasnilne dolžnosti banke izdajateljice podrejenega finančnega instrumenta, je ESČP pritožbo razglasilo za nedopustno.
 

Nazaj na novice